Avtorica: Petra Kavšek Vrhovec
Težave z glasom L najpogosteje opažajo tisti starši (lahko tudi otroci), katerih ime otroka ali bližnje osebe vsebuje omenjeni glas. Spet drugi starši ali vzgojitelji temu ne posvečajo posebne pozornosti, saj menijo, da je njihov otrok še majhen in da se mu bo govor že sam popravil.
Težave z izreko L ( motnja imenovana tudi kot “lambdacizem”) je precej pogosta motnja, ko otrok ne izgovarja, napačno izgovarja ali kako drugače popači glas. Najpogosteje se dogaja, da ga zamenjuje za glas J ali ga izpušča, medtem ko se druge distorzirane oblike glasu L lahko pojavljajo kasneje v razvoju, ko se mu govor že dodobra avtomatizira (npr. izgovarjanje glasu L kot uvularni glas ali druga popačena izreka glasu L).
Glas L
Glas L naj bi otroci samostojno usvojili do 3,5 leta, pri čemer je pomembno, da je otrokov jezik tako gibljiv, da se lahko dvigne za zgornje zobe (notranji L). Če tovrstni gib oziroma dvig otrok ne more izvesti, je potreben pregled pri logopedu, da se ugotovi vzrok težav.
Foto: Media from Wix
Če opažate, da otrok izgovarja glas L kot J konstantno že okoli 3. leta starosti in menite, da bo lahko krajši čas sledil nasvetom logopeda, lahko otroka k strokovnjaku prijavite že pred 3,5 letom starosti, da se otrok čim prej nauči pravilno izgovarjati in koordinirati gibe govoril, saj se na ta način izognemo, da ne bi težavo ponotranjil ali jo na napačen način avtomatiziral.
Kaj lahko storite starši? Starši imate velik vpliv na razvoj otrokovega govora. Otroci se preko igre in neposredne interakcije učijo novih besed, stavkov, glasov, kako uporabljati posamezne besede v določenem kontekstu, svoj govor modulirajo glede na poslušalca in so vse bolj aktivni govorci. Pa vendar se lahko kljub otrokovi bistrosti in hitrosti povezovanja vseh novih informacij zgodi, da starši ne dajejo poudarka na motorične govorne gibe (npr. brnenje z ustnicami, premikanje jezika v različne položaje ipd.). V naši kulturi je še vedno zelo močno zakoreninjeno pravilo, da se jezika pač “ne kaže”, da to ni lepo, kar v posamezni situaciji povsem drži. Pa vendar je igranje na način “Pokaži mi, kako muca pije mleko”, “Se lahko dotakneš svojega nosu?”, “ Znaš narediti “polžka” s svojim jezikom?” lahko koristno. Tovrstne vaje motorike govoril omogočajo, da otrok lažje ozavesti različne gibe in pozicije jezika, zob, lic, čeljusti in drugih artikulatorjev, kar med drugim omogoča, da otrok posledično lažje načrtuje in skoordinira pravilni položaj in gib jezika, ki je potreben za izreko posameznega glasu.