Search
  • P. K.Vrhovec, M. Dolinar

Otrok jeclja - kaj pa sedaj?

Updated: Apr 4

Avtorica: Petra Kavšek Vrhovec

Med 2. in 5. letom otrokove starosti je obdobje intenzivnega govorno-jezikovnega razvoja. Otroci iz domačega, vrtčevskega in drugega okolja usvajajo nove besede, jih ponavljajo, povezujejo v večbesedne govorne strukture in se s svojim govorom vključujejo v dialog z drugimi ljudmi. Otrok tako le v nekaj letih preide iz joka, oglašanja, posameznih besed, stavkov h kompleksni govorno-jezikovni komunikaciji, ki je podobna govoru odraslih oseb. Motorika govoril je v predšolskem obdobju lahko še nespretna ali nenatančna, prav tako načrtovanje tovrstnih gibov. Intenziteta razvoja razmišljanja, jezikovnega sistema in povezovanja informacij lahko zato v nekem obdobju »prehiteva« zmožnost govora.


Zaradi omenjenih dejavnikov, v obdobju otrokovega intenzivnega govorno-jezikovnega razvoja, starši pogosto opažajo, da se otrok ustavi ob določeni besedi, ko želi kaj hitro povedat, ponavlja besede ali dele besed, dela premore v stavku, idr. Redkeje se zgodi, da otrok ponavlja zlog npr. ma-ma-ma-mama. Starši pogosto opisujejo, da je tovrstnih zatikanj v nekem obdobju lahko več, v drugem spet manj. Opisane težave imenujemo kar zatikanje ali razvojno jecljanje. Zanj je značilno, da se otrok omenjenih težav ne zaveda, kar je dobro. Pogostost zatikanja se poveča, če je otrok neprespan, utrujen, tudi vznemirjen ali nasploh razigran. V splošnem se z opisanimi težavami srečuje do 80% vseh otrok, večji delež pa je dečkov. Gre torej za pogost pojav, ki ob ustreznem ravnanju okolice in staršev mine sam od sebe.


Vir: Media from Wix

KAJ LAHKO STARŠI NAREDIJO, KO SE OTROKU ZAČNE ZATIKATI?

Kadar pri otroku opazite zatikanje, ostanite mirni. Počakajte s svojimi verbalnimi in neverbalnimi znaki, otroku ne pokažite, da ste v njegovem govoru opazili kaj neobičajnega. Počakajte, da pove misel do konca, ob tem ga ne prekinjajte, ne popravljajte in ne zahtevajte, da posamezno besedo ponovi. Otrokovih misli ne dokončujte, umirite se in bodite strpni, saj lahko vsakršne nenadne reakcije in pritiski sprožijo otroku misel, da z njegovim govorom nekaj ni v redu. Otrokov govor spremljate, pojav ali vrsto zatikanja lahko tudi zabeležite, kadar ga je v določenem obdobju več. Poskušajte ugotoviti, kdaj se zatikanje poslabša, in kdaj ga je manj.


Otroku bodite dober govorni model - ne hitite s svojim govorom, veliko opisujte in manj ga sprašujte (zmanjšanje vprašanj je bistveno). Pojte z otrokom in mu omogočite sproščeno vzdušje. Nikakor pa ga ne izpostavljanje pred drugimi ljudmi (sorodniki, prijatelji itd.) naj kaj pove. Vsakodnevno branje knjig ali pripovedovanje ob slikanicah, ki nimajo besedila, je pomemben element. Posamezne zgodbe prebirajte daljše časovno obdobje (teden, dva…), da se otrok prične samostojno vključevati v pripovedovanje, da povzema nove besede in fraze. Pa vendar mu omogočite tudi igranje z aktivnostmi, ki ne vključujejo govorjenja - mogoče pa je njegovo močno področje risanje, sestavljanje ali kaj drugega.


Ko opisujete dogajanje okoli sebe, uporabljajte kratke, preproste in melodične stavke. Ko se otrok s svojim govorom samostojno vključuje v pogovor z vami ali drugimi, mu dajte vedeti, da ga poslušate. Prijetno družinsko ozračje brez hitenja in prepirov je bistvenega pomena, saj se le tako lahko otrok počuti varno in sprejeto.


Pomembno je, da tudi sicer v tem obdobju na splošno “živite” drugače - otroku ustreza rutina in struktura v dnevu (čas za hranjenje, igranje, pravočasen odhod v posteljo ipd.). Če preveč hitite, se boste verjetno težko držali zgornjih načel. Na vse nevsakdanje dogodke (zabave, obiski itd.) ga vnaprej pripravite, da bo vedel, kaj bo v tistem dnevu sledilo in bo na vsakršne morebitne nevsakdanje dogodke tudi čustveno pripravljen.


KAJ PA ČE SE ZATIKANJE STOPNJUJE IN NE OPAŽATE IZBOLJŠANJA?

V kolikor se pri otroku jecljanje stopnjuje ali traja pol leta in več, in v primeru, da vas otrokov govor precej skrbi, se naročite na obisk k logopedu. Hitreje poiščite pomoč, v kolikor otrok ponavlja vse krajše elemente (posamezne zloge npr. ma-ma-ma-mama ali podaljšuje glasove npr. mmmmm-mama) ali če se število ponavljajočih elementov povečuje, če se poleg zatikanja izkazujejo še drugi znaki (grimase, napetost mišic, krči v govoru, tiki itd.) ali, če se otrok tovrstnih težav prične zavedati. Zgodnje prepoznavanje težav in pomoč je pomembna, saj si ne želimo, da bi otrok pričel doživljati frustracijo ob pogovoru z drugimi ali pridobil druga negativna občutja do sebe.



205 views

©2018-2020 by Logopetka. Vse pravice pridržane.