Avtorici: Petra Kavšek Vrhovec, Meta Dolinar
Otrokov sluh in slušno zaznavanje se pričneta razvijati že zelo zgodaj. Za razvoj govora in jezika je ustrezen sluh odločilnega pomena, saj se na ta način otrok uči sprejemati zvoke iz okolja, ugotavlja smer zvokov, prepoznava nevarnost, različne glasove in jih povezuje z osebami, se uči besed, stavkov. Da otrok zvok zazna, mora dobro delovati zunanje, srednje in notranje uho. Težave na področju sluha vplivajo na uspešno zgodnjo komunikacijo, socialno interakcijo in govorno-jezikovno razumevanje ter izražanje. Da otrok ne sliši, lahko pričnemo sumiti takrat, ko se otrok ne odziva na naša navodila ob sicer primernem vedenju, pogosto sprašuje “Kaj?”, želi video in avdio posnetke preko različnih medijev poslušati na večji jakosti kot je to običajno ali se otrokov govor ne razvija ustrezno oziroma je govor mnogo slabši od večine vrstnikov.
KAKO POTEKA PRENOS ZVOKOV IZ OKOLICE DO MOŽGANOV?
Uho delimo na zunanje, srednje in notranje uho. Uhelj je pokrit z elastičnim hrustancem, ki usmerja zvočne valove iz okolice v zunanji sluhovod do bobniča. Ko bobnič zaniha, se tresljaji prenesejo na slušne koščice (kladivce, nakovalce, stremence) v srednjem ušesu. Mehansko valovanje se preko koščic prenese v notranje uho, kjer vzvalovi labirintna tekočina v polžku, ta pa zaniha spiralno membrano. Prav to gibanje omogoča, da lahko živčna vlakna prevajajo električne potenciale vse do slušnih predelov v možgane, kjer se obdelajo na način, da jih razumemo (Kambič, 1984; Hočevar Boltežar, 2010).
KATERE VRSTE IZGUBE SLUHA POZNAMO?
Poznamo prevodno in zaznavno (senzorinevralno) izgubo sluha. O prevodni izgubi sluha govorimo takrat, ko je težava začasna in jo je moč odpraviti. Dogajajo se mehanske motnje v sluhovodu ali srednjem ušesu, ki ovirajo prevajanje zvoka.
V kolikor pride do okvare v notranjem ušesu, slušnem živcu ali slušnih živčnih poteh, govorimo o t.i. zaznavni naglušnosti. Prav ta je lahko podedovana ali jo povzroči močan hrup.
KAJ LAHKO VODI K SLABŠEMU SLUHU?
Dejavnikov za slabši sluh je lahko več. Pa vendar moramo biti zelo pozorni, kadar ima otrok pogoste prehlade, pogosto ali stalno neprehoden nos in/ali ponavljajoče se angine. Zakaj? Vzrok za pogosta vnetja ušes, ki lahko vodijo h kroničnemu izlivnemu vnetju, je lahko stalno neprehoden nos ali povečana žrelnica, katera preprečuje pravilno prezračevanje ušesa skozi ušesno trobljo. Prav zaradi tega otroci ne morejo dihati skozi nos in pogosto ponoči smrčijo ali spijo z odprtimi usti.
V kolikor se pri otrocih ponavljajo ali dlje časa vztrajajo različna obolenja, kot npr. pogosta vnetja ušes, angine, potem je nujno, da o tem obvestite otrokovega pediatra in se pogovorite o morebitnem pregledu pri otorinolaringologu (ORL-specialistu za grlo, žrelo, nos in ušesa).
PREVERJANJE SLUHA
Preverjanje sluha poteka že nekaj ur po rojstvu, tovrstna preiskava poteka po vseh porodnišnicah v Sloveniji. Gre za neboleče presejalne teste, s katerimi se meri odzivnost bobniča oziroma se posredno ugotavlja delovanje otrokovega notranjega ušesa. V kolikor test zazna odstopanje na podlagi izzvanih slušnih potencialov (evocirani slušni potenciali), ni nujno, da ima otrok težave s sluhom, temveč je napoten na nadaljnjo obravnavo v avdiološko ambulanto (Hočevar Boltežar, 2010).
Preverjanje sluha za otroke, ki že zmorejo slediti navodilom, poteka pri izbranem pediatru, kasneje tudi v okviru sistematskih pregledov. Zdravnik najprej ob pregledu ušes izključi morebitno mehanično zaporo sluhovoda z ušesnim maslom ali drugo bolezen (npr. predrtje bobniča, vnetje itd.). S preprostimi slušnimi testi (odzivanje na zvonček, glasbene vilice, šepet in glasni govor itd.) se lahko preveri sluh, vendar so te preiskave lahko tudi subjektivne oziroma niso vedno izpeljane v najbolj optimalnih pogojih (npr. šum na hodniku). Za normalen sluh se v ambulantnih razmerah tretira, če preiskovanec jasno ponovi besede, ki smo jih šepetali iz oddaljenosti 6 metrov, v kolikor ponovi le besede, ki smo jih glasno izgovarjali z razdalje 1 metra, se pričakuje naglušnost.
V kolikor pediater posumi na težave, se otroka napoti naprej k specialistu avdiologu. Preverjanje sluha s posebnimi aparaturami poteka na ORL kliniki. Obstaja več tipov preverjanj (timpanogram, avdiometrija itd.), preverjanje sluha pa je odvisno od starosti otroka (razumevanje navodil, sodelovanje).
Foto: Shutterstock
Logopedi in surdopedagogi smo v terapiji zelo pozorni na sluh. Če na podlagi anamneze in ocene otrokovega govorno-jezikovnega stanja posumimo na slabši sluh, svetujemo napotitev k avdiologu in ORL specialistu.
ME OTROK SPLOH SLIŠI?
Starši in/ali vzgojitelji so prvi, ki lahko v različnih situacijah prepoznavajo ali posumijo na težave s sluhom. Prvi znaki so lahko:
● neodzivanje na slušne dražljaje v spontanih situacijah,
● počasnejši razvoj govorno-jezikovne komunikacije,
● motnja artikulacije,
● zelo glasen govor,
● poslušanje TV-ja ali drugih medijev na višji jakosti, kot je to običajno,
● idr.
LAHKO OKVARA SLUHA VPLIVA NA OTROKOV GOVOR?
Prirojena ali pridobljena naglušnost in gluhota vplivata na kakovost glasu in govora, saj je sluh najpomembnejši kontrolni mehanizem fonacije in govora nasploh. (Hočevar Boltežar, 2008).
V kolikor se pri otrocih težave s sluhom pojavijo v obdobju najintenzivnejšega govorno-jezikovnega razvoja (med 2,5 letom in 4 letom), se navadno kažejo težave na področju spajanja in širjenja stavkov, težave z brisanjem zlogov v besedi, izpuščanje, napačna izgovorjava ali zamenjevanje posameznih glasov (npr. odzvanjanje zvenečih glasov BDGZŽ). Največkrat imajo otroci z okvaro sluha težave s tišjimi in visokofrekvenčnimi glasovi oz. tistimi glasovi, ki se pojavljajo v frekvenčnem območju izgube sluha. Slušno podobne glasove torej zamenjujejo s podobnimi (B-P, S-Š, K-G, idr.), ali jih izpuščajo.
VIRI IN LITERATURA:
- Kambič, V. (1984). Otorinolaringologija. Ljubljana: Mladinska knjiga
- Hočevar Boltežar, I. (2010). Fiziologija in patologija glasu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Comentários