Avtorici: Petra Kavšek Vrhovec, Meta Dolinar
Otroška govorna apraksija je govorna motnja, za katero so značilne težave pri motoričnem načrtovanju ustreznih gibov za govorno produkcijo. Vzrok težav ni v šibkosti mišic ali paralizi, ampak v delovanju možganov, in sicer v motoričnem načrtovanju, programiranju in izvedbi govora za premikanje delov telesa (artikulatorjev), ki so potrebni za govorjenje. Otrok torej ve, kaj želi povedati, vendar pa imajo njegovi možgani težavo z načrtovanjem mišic za pravo gibanje za izreko željenih besed/sporočil. Vzrok apraksije so lahko genetske bolezni oz. sindromi ali kap, torej možganske poškodbe v predelu korteksa, ki povzročajo, da možgani ne prenesejo ustreznega sporočila mišicam, ki sodelujejo pri govoru, da bi izvedle gibe za pravilno produkcijo govora.
Znaki in simptomi, ki se lahko kažejo pri otroku, vendar niso nujno prisotni v celoti:
zakasnel ali počasnejši govorno-jezikovni razvoj,
med 6. in 12. mesecem odsotnost oglašanja (gruljenja ali čebljanja),
prva besede se pojavijo pozno in lahko z izpuščenimi glasovi.
Težave z načrtovanjem in izvedbo določenega glasu, besed:
problem z združevanjem in izreko zelo preprostih glasov, besed,
uporaba malo ali skoraj nič besed,
govor je zelo nerazumljiv, lahko so prisotne dolge pavze, veliko se lahko sporazumeva tudi neverbalno (npr. s kazanjem),
uporaba zelo preprostih glasov, zlogov, besed ali izjav,
poenostavljanje besed, tako da nadomesti težke glasove z lažjimi ali jih izpusti,
pojavljajo se nestalne in netipične govorne napake,
lahko se zdi, da otrok poskuša najti ali išče pravi položaj za gibe ustnic, jezika ali čeljusti,
govor, ki ga otrok posnema je bolj razumljiv kot spontan govor,
otrok veliko več razume, kot lahko pove. (Vir: ASHA, 1997-2019, v M. Dolinar, 2014)
KDAJ POMAGATI?
Kadar pri otroku opazite, da govorno-jezikovni razvoj poteka z zamikom, kar pomeni, da se prva beseda ne pojavi med 12. in 18. mesecem ali otrok po 2. letu ne začenja z združevanjem dveh besed v stavke, otrokov govor tudi po 3. letu ostaja zelo nerazumljiv, ali kadar opazite zgoraj navedene znake, je priporočljivo obiskati logopeda. Logoped bo naredil natančno oceno in ugotovil, ali gre pri otroku za govorno apraksijo, morda za zakasnel govorno-jezikovni razvoj ali katero drugo govorno-jezikovno težavo.
KAKO POMAGATI?
Za uspešen napredek je pri otroški govorni apraksiji potrebna intenzivnejša in dovolj pogosta logopedska obravnava ter redne vaje v domačem okolju.
OTROKA NE SILIMO V GOVORNO IZRAŽANJE ZLASTI, ČE JE TO ZANJ TEŽKO
V terapiji in doma ustvarimo prijetno okolje, da nam otrok zaupa in se počuti sprejeto. Terapijo začnemo z igro, zabavo, da otrok ne občuti pretiranega pritiska. Prvi cilj terapije: da otrok govori, ko je pripravljen in v situaciji in času, ko mu je všeč in si želi.
POSNEMAMO OTROKOVE POSKUSE OGLAŠANJA
Preko zabavnih aktivnosti sledimo otroku in ponovimo njegove poskuse oglašanja.
Dodamo komentar, ki se navezuje na otrokovo oglašanje in je povezan s trenutno situacijo/igro.
POUDARIMO INTONACIJO IN UPOČASNIMO HITROST GOVORA
S poudarjanjem glasovnega izražanja, s spreminjanjem melodije in hitrosti, tako, da govor nekoliko upočasnimo in poudarimo, otrokovo pozornost usmerjamo na govorno izražanje in komunikacijo z nami.
OTROKU NUDIMO RAZNOLIKE POVRATNE INFORMACIJE (MULTISENZORNI NAMIGI)
Otroci z otroško govorno apraksijo pogosto ne morejo ponoviti govornih zvokov, ko jih zaslišijo. Za učenje motoričnih gibanj, ki so potrebna za ustvarjanje novih glasov, zlogov ali besed, potrebujejo različne tako imenovane namige ali znake. Otroku nudimo vizualne, taktilne in slušne namige.
Vizualne povratne informacije: otroku ponudimo slike ali smo sami model, ki mu predstavlja, kaj morajo narediti usta za ustvarjanje določenega glasu, zloga ali besede.
Taktilne povratne informacije/namigi: z določenim dotikom otroku pomagamo za lažjo izvedbo določenega glasu, zloga, besede.
Slušni namigi: rečemo glas, zlog, besedo, otrok nas ob tem pozorno posluša.
IZOGIBAMO SE VAJAM ORALNE MOTORIKE
Vaje za motoriko ust (gibanje jezika, ustnic, čeljusti, idr.) oz. različni negovorni gibi pri otroku z otroško govorno apraksijo nimajo direktnega pozitivnega vpliva na izboljšanje motorične govorne produkcije.
OTROKU ZAGOTOVIMO NADOMESTNO IN DOPOLNILNO KOMUNIKACIJO
S pomočjo nadomestne in dopolnilne komunikacije otroku omogočimo izražanje svojih misli, želja in idej preko znakov, gest, slik, simbolov, preko komunikacijskih knjig ali uporabe elektronskih naprav. Želimo si, da otrokova komunikacija postane čimbolj učinkovita in funkcionalna v najširšem možnem obsegu. Za uspešno učenje, uporabo in prenos nadomestne ali dopolnilne komunikacije v širše okolje, je potrebno dobro sodelovanje vseh logopedov, ki otroka obravnavajo, ožjih družinskih članov, vzgojiteljev, učiteljev in ostalih strokovnih delavcev, ki se trudijo za otrokov napredek. Uporaba nadomestnih načinov komuniciranja otroku omogoča boljšo interakcijo z okoljem, hkrati povečuje jezikovne sposobnosti ter otroku omogoča lažje in bolj učinkovito vključevanje in učenje tudi v procesu šolanja.
SLIKOVNE KARTICE?
Slikovne kartice VEM-POVEM so nastale prav zaradi pomanjkanja didaktičnega materiala za spodbujanje govorno - jezikovne komunikacije (apraksije). S kolegico logopedinjo sva jih načrtovali in preizkušali kar dve leti. V prvi vrsti so namenjene logopedom, a material je uporaben tudi za druge strokovne delavce (vzgojitelje, specialne pedagoge, druge strokovne delavce).
Foto: Nastja Kastelec
VIRI IN LITERATURA:
- ASHA: Childhood Apraxia of Speech,
- CASANA: The Childhood Apraxia of Speech Assotiation of North America, https://www.apraxia-kids.org
- DOLINAR, M., 2014, Razumljivost govora predšolskih otrok : diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, http://pefprints.pef.uni-lj.si/2095/1/Meta_Dolinar%2DRazumljivost.pdf
- Evidence Based Practice for Childhood Apraxia of Speech (CAS), http://sarahlockhartspeech.com/evidence-based-practice-cas/
- Techical Report: Childhood Apraxia of Speech, Ad Hoc Committe on apraxia Of Speech in Children, http://www.asha.org/policy/tr2007-00278.htm