Otrok se govora začne učiti še preden izgovori svojo prvo besedo, tj. okoli prvega leta starosti. Posluša govor ljudi okoli sebe, opazuje njihove obraze in gibanje ust ter preizkuša lastno oglašanje. Postopoma spoznava glasove svojega jezika, odkriva pravila njihovega povezovanja v besede in prepoznava, da lahko razlika med glasovi spremeni pomen besede.
Učenje se začne že pred prvo besedo
Otrok nekatere značilnosti govora zaznava že pred rojstvom. V prvem letu se njegovo zaznavanje vse bolj prilagaja jeziku oziroma jezikom, ki jih posluša. Postopoma postaja občutljivejši za značilne glasove, ritem, melodijo in glasovna zaporedja svojega jezikovnega okolja.
Ob poslušanju je pomembno tudi opazovanje sogovorca. Dojenček povezuje slišano z gibanjem ustnic in drugih delov obraza, z lastnim oglašanjem pa raziskuje, kako lahko z gibi govoril ustvarja različne zvoke.
V prvih mesecih se pojavljajo samoglasnikom podobni glasovi in gruljenje, približno v drugi polovici prvega leta pa se razvije brbljanje z razločnimi zlogi, kot so »ba«, »ma« in »da«. Otrok jih ponavlja in povezuje v različna zaporedja. Brbljanje je pomembna podlaga za razvoj govora.
Od prvih besed do glasovnih pravil
Prve besede se pogosto pojavijo okoli prvega leta, vendar med otroki obstajajo individualne razlike. Sprva so povezane predvsem z znanimi osebami, predmeti in vsakodnevnimi situacijami. Njihova izgovorjava je lahko poenostavljena in spremenljiva.
S širjenjem besedišča in pridobivanjem govornih izkušenj otrok postopoma oblikuje notranji sistem glasovnih pravil. Vse bolje prepoznava glasovne vzorce in jih uporablja tudi pri novih besedah. To mu omogoča hitrejše usvajanje aktivnega besedišča, čeprav vseh besed še ne izgovarja pravilno.
Če otrok neki glas že izgovori, to še ne pomeni, da ga bo pravilno uporabljal v vseh besedah. Lahko ga ustrezno izgovori v eni besedi, v drugi pa ga izpusti ali nadomesti.
Zakaj otroci besede poenostavljajo?
V zgodnjem razvoju otrok izgovorjavo besed pogosto prilagaja svojim trenutnim zmožnostim. Lahko izpušča zloge, poenostavlja soglasniške sklope ali določene glasove sistematično nadomešča z drugimi. Takšne vzorce poenostavljanja imenujemo fonološki procesi. Nekateri so v določenem obdobju pričakovani in z razvojem glasovnega sistema ter govornih spretnosti postopoma izzvenevajo.
Ko poslušamo otrokov govor, ni pomembno le, kateri glasovi otroku še povzročajo težave, temveč tudi, kakšne napake dela, kako pogosto se pojavljajo in ali so pričakovane za njegovo starost ter jezik.
Kako se razvija razumljivost govora?
Fonološke napake so v zgodnjem obdobju pogosto del razvoja. Pomembno je spremljati, ali otrok postopoma usvaja nove glasove in zahtevnejša glasovna zaporedja ter ali njegov govor postaja razumljivejši. Razumljivost ni odvisna le od starosti in pravilnosti izgovorjave, temveč tudi od zahtevnosti sporočila, okoliščin pogovora in tega, kako dobro poslušalec otroka pozna. Domači zato otrokov govor pogosto razumejo bolje kot osebe, ki z njim nimajo rednih stikov.
V predšolskem obdobju govor praviloma postaja vse bolj razumljiv. Zahtevnejše besede in glasovna zaporedja lahko otroku še povzročajo težave, pomembno pa je, da pri govoru napreduje. Po okvirnih razvojnih smernicah naj bi osebe, ki otroka ne poznajo, pri treh letih razumele približno 75 % njegovega govora, pri štirih letih pa naj bi bil njegov govor povsem razumljiv tudi neznanim poslušalcem.
Fonološki razvoj je pomembna podlaga za učenje branja in pisanja
Pri opismenjevanju ima ključno vlogo fonološko zavedanje. To je sposobnost zavestnega prepoznavanja in razčlenjevanja besed, ki vključuje prepoznavanje rim, zlogovanje besed ter prepoznavanje, povezovanje in spreminjanje posameznih glasov v besedah.
Vztrajajoče fonološke težave lahko povečajo tveganje za težave pri učenju branja in pisanja, zlasti kadar so prisotne tudi težave na področju fonološkega zavedanja ali širših jezikovnih sposobnosti. Težave pri opismenjevanju se ne pojavijo pri vsakem otroku z govornimi težavami.
Kdaj je potrebno nameniti dodatno pozornost?
Pri nekaterih otrocih razvojno pričakovani vzorci poenostavljanja govora vztrajajo dlje, kot je značilno za njihovo starost. Pri drugih se pojavljajo neobičajni vzorci napak ali nekonsistentna izgovorjava, pri kateri otrok isto besedo ob ponovitvah izgovori na različne načine. Napake so lahko številne in pomembno zmanjšujejo razumljivost otrokovega govora.
Posvet je smiseln, kadar je otrokov govor težko razumljiv, napredek dalj časa ni opazen ali napake pomembno otežujejo sporazumevanje. Za odločitev ni treba čakati do vstopa v šolo. Priporočljivo je, da otroka logoped pregleda že prej. Z logopedsko oceno opredelimo naravo in obseg težav, presodimo, ali gre za počasnejši fonološki razvoj ali fonološko motnjo ter po potrebi načrtujemo ustrezno obravnavo.
Če težave vztrajajo, je govor težko razumljiv ali otrok pri sporazumevanju doživlja stisko, je smiselno poiskati logopedski nasvet. S pravočasno oceno lažje razumemo otrokove težave in mu zagotovimo podporo, prilagojeno njegovim potrebam.