Ste pri svojem otroku opazili, da pri izgovarjanju določenih glasov potiska jezik med zobe? Morda se vam zdi, da pri govoru nekoliko »seslja«, čeprav je njegov govor sicer razumljiv. Takšen način izreke je lahko značilen za medzobni oziroma interdentalni sigmatizem, eno izmed oblik nepravilne izreke glasov.

Kaj je medzobni sigmatizem?

V predšolskem obdobju se otrokova izreka govornih glasov postopoma razvija. Pri nekaterih otrocih se lahko oblikuje neustrezen artikulacijski vzorec, pri katerem jezik med izgovarjanjem določenih glasov pomikajo preveč naprej, proti zobem ali mednje.

Takšno izreko imenujemo medzobni oziroma interdentalni sigmatizem. Gre za popačeno izreko (distorzijo) glasov, najpogosteje sičnikov (S, Z, C), lahko pa tudi šumnikov (Š, Ž, Č).

Pri medzobni izreki otrok jezik pomika med zgornje in spodnje sprednje zobe, zaradi česar se spremeni značilen zven glasu. Takšen način izreke v vsakdanjem jeziku pogosto opisujemo kot »sesljanje«.

Nepravilna izreka je lahko prisotna pri vseh omenjenih glasovih ali zgolj pri posameznih. Pomembno pa je vedeti, da vsako »sesljanje« še ne pomeni medzobnega sigmatizma, saj obstajajo tudi druge oblike nepravilne izreke sičnikov in šumnikov.

Zakaj otrok pri govoru potiska jezik med zobe?

Vzroki in dejavniki, povezani z medzobno izreko, so lahko različni. Pogosto gre za preplet več dejavnikov, med katerimi so:

Dolgotrajno dihanje skozi usta: pogosto odprta usta in spremenjen položaj jezika v mirovanju lahko vplivajo na delovanje orofacialnih struktur.
Dolgotrajne sesalne navade: intenzivna ali predolga uporaba dude ter sesanje prsta lahko vplivata na razvoj ugriza in položaj jezika.
Nepravilnosti zobnega ugriza: predvsem odprti griz je lahko povezan z neustreznim položajem jezika med govorom.
Neustrezen položaj jezika v mirovanju in pri požiranju: pri nekaterih otrocih je jezik pomaknjen naprej, ne le med govorom, temveč tudi v mirovanju ali pri požiranju.
Odstopanja v mišičnem tonusu in koordinaciji govoril: težave pri natančnem usklajevanju gibov jezika, ustnic in čeljusti lahko vplivajo na izreko.

Navedeni dejavniki niso nujno neposredni vzroki nepravilne izreke, zato je pomembno, da logoped pri pregledu celostno oceni otrokovo govorno produkcijo in delovanje govoril.

Kako pravilno oblikujemo sičnike in šumnike?

Za pravilno izreko sičnikov in šumnikov je pomembna ustrezna postavitev jezika, zob in ustnic ter natančno usmerjanje zračnega toka.

Pri sičnikih (S, Z, C) je konica jezika praviloma nameščena za spodnjimi sprednjimi zobmi, sprednji del jezika pa oblikuje ustrezno zožitev, ki omogoča usmerjanje zračnega toka po sredini ustne votline.

Pri šumnikih (Š, Ž, Č) je jezik oblikovan nekoliko bolj nazaj, njegov sprednji del je dvignjen, ustnice pa so običajno nekoliko zaokrožene.

Pri medzobni izreki je položaj jezika neustrezen, kar vpliva na usmerjanje zračnega toka in posledično na kakovost izgovorjenega glasu.

Kdaj je priporočljiv obisk logopeda?

Starši medzobno izreko pogosto opazijo že v predšolskem obdobju, vendar se nemalokrat sprašujejo, ali bo otrok težavo z odraščanjem odpravil sam.

Med govorno-jezikovnim razvojem so določena odstopanja v izreki pričakovana, vendar je pomembno razlikovati med razvojnimi zamenjavami glasov in neustrezno oblikovanimi artikulacijskimi vzorci.

Če otrok po tretjem letu starosti vztrajno izgovarja sičnike z jezikom med zobmi, je priporočljiv logopedski posvet oziroma pregled.

To ne pomeni nujno takojšnjega začetka terapije, temveč omogoča pravočasno prepoznavanje težav in načrtovanje ustreznih nadaljnjih korakov.

Nepravilni artikulacijski vzorci se lahko z dolgotrajnim ponavljanjem utrjujejo, zato ni vedno smiselno zgolj čakati, da se izreka spontano popravi.

Kako poteka logopedska obravnava?

Logoped pri pregledu oceni izreko posameznih glasov, položaj in gibljivost govoril ter morebitne spremljajoče dejavnike, kot so način dihanja, položaj jezika v mirovanju in posebnosti ugriza. Po potrebi svetuje tudi pregled pri drugih strokovnjakih, na primer otorinolaringologu ali ortodontu.

Logopedska terapija je prilagojena otrokovi starosti, zmožnostim in vrsti artikulacijskega odstopanja.

Cilj terapije je usvojitev pravilnega artikulacijskega vzorca in njegova postopna avtomatizacija v spontanem govoru.

Otrok se najprej uči pravilnega položaja govoril in oblikovanja posameznega glasu. Ko glas ustrezno usvoji, sledi utrjevanje v zlogih, besedah, povedih in nazadnje v spontanem govoru.

Pri mlajših otrocih dejavnosti pogosto potekajo skozi igro, saj tako spodbujamo motivacijo in omogočamo številne priložnosti za ponavljanje.

Pomembno je tudi sodelovanje s starši, ki z ustreznimi, strokovno usmerjenimi dejavnostmi doma pomagajo pri utrjevanju pravilne izreke. Pri tem ni priporočljivo, da otroka nenehno opozarjajo na nepravilnosti ali ga silijo k ponavljanju besed.

Ali lahko otrok »sesljanje« preraste?

Pri nekaterih otrocih se lahko izreka med razvojem spontano izboljša, vendar na to ne moremo vedno računati. Če otrok dlje časa uporablja neustrezen artikulacijski vzorec, se lahko ta utrdi in postane del njegovega vsakodnevnega govora.

Zato je pomembno, da starši ob vztrajni medzobni izreki pravočasno poiščejo strokovni nasvet.

Pravočasna logopedska ocena, individualno prilagojena obravnava in sodelovanje s starši so pomembni dejavniki pri usvajanju pravilne izreke govornih glasov.