»Jina« namesto »Lina«, »jev« namesto »lev« ali »jikajnik« namesto »likalnik«. Se vam takšna izgovorjava zdi znana? Zamenjevanje glasu L z glasom J je ena izmed težav pri izreki, ki jo starši pogosto opazijo pri svojih otrocih. Nekatere začne skrbeti že zgodaj, zlasti kadar otrok nepravilno izgovarja svoje ime ali ime bližnje osebe. Drugi menijo, da se bo izgovorjava z odraščanjem uredila sama od sebe.
Toda kdaj je nepravilna izreka glasu L še del običajnega govornega razvoja in kdaj je smiselno poiskati pomoč logopeda?
Otrok zamenjuje glas L z J, ga izpušča ali napačno izgovarja
Razvoj izreke posameznih glasov poteka postopoma. Otrok mora usvojiti ustrezne položaje in gibe govoril, hkrati pa razvijati sposobnost slušnega razlikovanja glasov ter njihovo pravilno uporabo v besedah in spontanem govoru.
Težave z izreko glasu L strokovno poimenujemo lambdacizem. Pojavljajo se lahko v različnih oblikah:
- Zamenjevanje glasu L z drugim glasom: otrok namesto L najpogosteje izgovarja J (npr. »jeva« namesto »leva«).
- Izpuščanje glasu L: otrok glas v besedi izpusti, kar lahko vpliva na razumljivost njegovega govora.
- Popačena izreka glasu L: otrok glas sicer izgovori, vendar z neustreznim položajem jezika oziroma z drugačnim načinom oblikovanja glasu.
Pomembno je razlikovati med razvojnimi odstopanji, ki se lahko pojavljajo med usvajanjem glasov, in vztrajnimi težavami, ki zahtevajo logopedsko obravnavo.
Kako pravilno izgovorimo glas L?
Glas L je zveneči jezični soglasnik, pri katerem ima pomembno vlogo natančno usklajeno gibanje jezika.
Pri pravilni izreki se konica jezika dvigne in dotakne območja za zgornjimi sekalci, ob zgornjem dlesničnem grebenu. Ob tem zrak prehaja ob straneh jezika, glasilki pa nihata.
Za pravilno izgovorjavo je torej pomembno, da otrok zmore vzpostaviti ustrezen položaj jezika in ga med govorom tudi ustrezno uporabiti. Vendar sama sposobnost dviga jezika še ne pomeni, da bo otrok glas L samodejno pravilno izgovarjal.
Pri nekaterih otrocih težava ni povezana z gibljivostjo jezika, temveč z neusvojenim artikulacijskim vzorcem ali s težavami pri razlikovanju in uporabi posameznih glasov.
Če otrok jezika ne zmore dvigniti proti zgornjemu dlesničnemu grebenu ali pri tem opažamo izrazite omejitve gibanja, je priporočljiva strokovna ocena.
Kdaj naj bi otrok usvojil glas L?
Glas L sodi med glasove, ki jih otroci praviloma usvojijo v zgodnjem predšolskem obdobju. Po pogosto uporabljenih slovenskih razvojnih orientacijah naj bi ga večina otrok pravilno izgovarjala približno do tretjega leta in pol starosti, pri čemer so možna individualna odstopanja.
Pomembno je poudariti, da starostne meje niso povsem toge. Razvoj izreke glasov se med otroki razlikuje, zato pri presoji ne upoštevamo zgolj otrokove starosti, temveč tudi vrsto napake, njeno pogostost, razumljivost govora in celoten govorno-jezikovni razvoj.
Če otrok pri približno treh letih glas L še vedno dosledno zamenjuje z glasom J, je lahko logopedski posvet smiseln že pred dopolnjenim tretjim letom in pol. To ne pomeni nujno, da otrok potrebuje takojšnjo intenzivno terapijo. Logoped lahko oceni, ali gre za razvojno pričakovano odstopanje ali za težavo, ki zahteva usmerjeno spodbujanje oziroma obravnavo.
Kdaj je priporočljiv obisk logopeda?
Logopedski pregled je priporočljiv predvsem, kadar otrok:
- tudi po pričakovanem obdobju usvajanja glasu L tega še ne izgovarja pravilno;
- glas L dosledno nadomešča z glasom J ali ga izpušča;
- glas L izgovarja na neobičajen oziroma popačen način;
- težko razlikuje med podobno zvenečimi besedami ali glasovi;
- izkazuje omejeno gibljivost jezika oziroma težave pri vzpostavljanju ustreznega položaja jezika;
- ima poleg težav z glasom L tudi težave pri izreki drugih glasov ali na drugih področjih govorno-jezikovnega razvoja.
Na logopedskem pregledu strokovnjak oceni otrokovo izreko, slušno razlikovanje glasov, razumljivost govora in po potrebi tudi zgradbo ter funkcijo govoril. Na podlagi ugotovitev presodi, ali otrok potrebuje obravnavo ali zadostujejo spremljanje razvoja in ustrezne usmeritve za domače okolje.
Kako lahko starši pomagajo otroku?
Starši imajo pomembno vlogo pri spodbujanju otrokovega govorno-jezikovnega razvoja. Otrok se govora ne uči zgolj s ponavljanjem besed, temveč predvsem skozi vsakodnevne pogovore, igro, poslušanje in sodelovanje z odraslimi.
Če otrok glas L izgovarja nepravilno, je pomembno, da ga ne popravljamo ob vsaki izgovorjeni besedi in od njega ne zahtevamo nenehnega ponavljanja. Namesto tega mu ponudimo pravilen govorni zgled.
Če otrok na primer reče »To je jev«, lahko odgovorimo: »Res je, to je lev! Velik lev ima grivo.«
Tako otrok sliši pravilno izgovorjavo v naravnem komunikacijskem kontekstu, ne da bi ob tem doživljal pritisk ali občutek neuspeha.
Koristno je tudi usmerjanje pozornosti na poslušanje in razlikovanje glasov. Otrok lahko skozi igro posluša besede, prepoznava razlike med njimi in postopoma razvija natančnejše slušno zaznavanje.
Pri tem je pomembno, da dejavnosti prilagodimo njegovi starosti, sposobnostim in zanimanjem.
Ali lahko pomagajo tudi igre z jezikom?
Otroci pogosto uživajo v posnemanju različnih obraznih izrazov in gibov jezika. Igrajo se lahko, kako muca pije mleko, kako jezik potuje proti zgornji ustnici ali kako se konica jezika dotakne mesta za zgornjimi zobmi.
Takšne dejavnosti lahko otroku pomagajo pri spoznavanju lastnih govoril in ozaveščanju različnih položajev jezika. Vendar je pomembno razumeti, da splošne vaje motorike govoril same po sebi niso dokazano učinkovit način odpravljanja nepravilne izreke posameznih glasov.
Za usvajanje pravilne izreke glasu L je ključnega pomena neposredno učenje ustreznega artikulacijskega položaja med tvorjenjem glasu ter njegovo postopno utrjevanje v zlogih, besedah, povedih in spontanem govoru.
Zato naj bodo dejavnosti z jezikom predvsem igrive in smiselno povezane z logopedskimi cilji, ne pa nadomestilo za ustrezno strokovno obravnavo.
Učenje glasu L skozi igro
Pri spodbujanju otrokovega govora so lahko koristni tudi različni slikovni materiali, ogledalo in lutke, ki omogočajo nazoren prikaz položaja jezika.
Eden takšnih pripomočkov je lutka Gingo, katere gibljivi jezik otroku omogoča opazovanje in posnemanje različnih gibov. S pomočjo lutke lahko na igriv način prikazujemo dvig jezika proti zgornjim zobem, spodbujamo otrokovo pozornost in ustvarjamo priložnosti za govorno-jezikovne dejavnosti.
Lutka lahko v igri tudi namenoma napačno izgovori posamezno besedo. Otrok tako posluša, primerja in ugotavlja, ali je slišal pravilno besedo. Na primer: »Je Gingo rekel LIKALNIK ali JIKAJNIK?«
Takšne dejavnosti so lahko uporabne za razvijanje slušnega razlikovanja, kadar jih prilagodimo otrokovim sposobnostim in jih izvajamo brez pretiranega popravljanja.
Lutka je lahko motivacijski in podporni pripomoček, vendar sama po sebi ne zagotavlja pravilne izreke glasu. Pri vztrajnih težavah je pomembno, da dejavnosti temeljijo na logopedski oceni in individualno določenih ciljih.
Več idej in pripomočkov za spodbujanje govora, jezika in komunikacije najdete tudi na spletni strani www.gingotalk.com.
Najpomembnejše je pravočasno prepoznavanje težav
Vsak otrok usvaja glasove v svojem tempu, zato posamezna nepravilnost v izreki še ne pomeni nujno govorne motnje. Kljub temu ni vedno smiselno čakati, da se bo težava uredila sama od sebe, zlasti kadar otrok določen glas vztrajno izpušča, zamenjuje ali ga izgovarja na neustrezen način.
Pravočasna logopedska ocena omogoča razlikovanje med razvojnimi posebnostmi in težavami, pri katerih otrok potrebuje dodatno podporo.
Cilj ni le to, da otrok pravilno izgovori glas L, temveč da ga postopoma usvoji in začne pravilno uporabljati tudi v vsakodnevnem spontanem govoru.