Kako lahko s preprostimi, doma izdelanimi materiali spodbujamo otrokov govor, jezik, razumevanje in druge razvojne spretnosti.
Pri svojem logopedskem delu zelo rada uporabljam materiale, ki jih lahko prilagajam otrokovim sposobnostim, potrebam in trenutnim terapevtskim ciljem. Med mojimi najljubšimi so prav gotovo logopedski materiali na samolepilne ježke, ki omogočajo raznolike dejavnosti, aktivno sodelovanje otroka in učenje skozi igro.
Sličice, simboli, črke ali drugi elementi so opremljeni s samolepilnimi ježki, s katerimi jih otrok pritrjuje na različne podloge, table, plakate ali strani posebej pripravljenih knjig. Njihova največja prednost je prilagodljivost. Isti material lahko uporabim na različne načine, odvisno od otrokove starosti, razvojne stopnje in ciljev logopedske obravnave.
Z njimi lahko spodbujamo:
- razumevanje in sledenje navodilom,
- širjenje in utrjevanje besedišča,
- razumevanje prostorskih odnosov in uporabo predlogov,
- tvorjenje besednih zvez in povedi,
- fonološke spretnosti in izgovarjanje besed,
- razvrščanje, primerjanje in povezovanje pojmov,
- pozornost, pomnjenje in druge kognitivne spretnosti.
Uporabljamo jih lahko tudi kot vizualno podporo pri sporazumevanju, med drugim v okviru nadomestne in dopolnilne komunikacije (NDK). V nadaljevanju predstavljam nekaj primerov materialov, ki jih uporabljam pri svojem delu, in možnosti, kako jih lahko prilagodimo različnim logopedskim ciljem.
1. Razvrščanje predmetov po prostorih
Eden izmed mojih najljubših materialov je razvrščanje predmetov glede na prostor, v katerega sodijo. Otrok ima pred seboj različne prostore (npr. kuhinjo, kopalnico, spalnico in dnevno sobo) ter sličice predmetov, ki jih razvršča na ustrezna mesta.
Na prvi pogled gre za preprosto dejavnost, vendar lahko z njo spodbujamo številne govorno-jezikovne in kognitivne spretnosti. Otrok ob razvrščanju spoznava in poimenuje predmete, utrjuje besedišče, povezuje pojme glede na njihov pomen ter razvija sposobnost razvrščanja v kategorije.
Kaj pa daljše in zahtevnejše besede?
Posebej rada v gradivo vključim tudi besede, ki so za otroka nekoliko zahtevnejše, na primer skodelica, ogledalo, televizija, obešalnik in podobno. Gre za večzložne besede, pri katerih mora otrok poleg ustrezne izgovarjave posameznih glasov ohraniti tudi pravilno zaporedje glasov in zlogov. Pri nekaterih otrocih opažamo, da posamezne glasove sicer izgovarjajo ustrezno, težave pa se pojavijo pri daljših besedah. Otrok lahko zaradi fonoloških težav izpusti posamezen zlog, zamenja vrstni red glasov ali zlogov oziroma besedo poenostavi. Namesto pravilne oblike besede na primer izgovori »kepač« namesto »kečap«. Takšne napake so lahko del običajnega govornega razvoja, zlasti pri mlajših otrocih do 3. leta. Z razvojem fonoloških spretnosti in govornega načrtovanja postaja otrokova izgovarjava daljših besed praviloma natančnejša. Če pa so poenostavitve pogoste, vztrajajo dlje, kot bi pričakovali glede na otrokovo starost, ali pomembno vplivajo na razumljivost govora, je smiselna podrobnejša logopedska ocena.
»Pomembno je poudariti, da posamezna napačno izgovorjena beseda še ne pomeni govorne oziroma fonološke motnje. Vedno upoštevamo otrokovo starost, celoten govorni vzorec, razumljivost govora in druge govorno-jezikovne spretnosti.«
Od besede do povedi
Razvrščanje predmetov je odlična priložnost tudi za spodbujanje jezikovnega izražanja. Nekateri otroci poznajo veliko besed, vendar jih težje povezujejo v slovnično ustrezne in pomensko smiselne povedi. Pri drugih opažamo težave z uporabo predlogov, sklanjanjem ali oblikovanjem daljših izjav. S pomočjo slikovnega gradiva lahko zato postopoma prehajamo od poimenovanja posameznih predmetov k tvorjenju krajših in nato daljših povedi.
Dejavnost lahko postopoma nadgradimo tudi s tvorjenjem povedi:
- »To je skodelica.«
- »Skodelica je v kuhinji.«
- »Skodelica stoji na mizi.«
- »Zjutraj iz skodelice pijemo čaj.«
Tako otrok ob konkretni vizualni podpori utrjuje jezikovne strukture, ki jih postopoma prenaša tudi v spontani govor.
2. Knjiga s simboli – podpora prvim povedim
Že pred časom sem si zamislila preprosto knjigo, ki bi vsebovala kratke, ponavljajoče se povedi, podprte s slikami in simboli. Tako je nastala knjiga, namenjena predvsem otrokom, ki so v začetnih fazah govorno-jezikovnega razvoja oziroma potrebujejo dodatno vizualno podporo pri razumevanju in oblikovanju povedi. Čeprav bi danes pri njeni izdelavi morda kaj spremenila, se mi osnovna ideja še vedno zdi zelo uporabna.
Zakaj so knjige s simboli tako koristne?
1. Vizualna podpora olajša razumevanje: Slike in simboli otroku pomagajo povezovati besede z njihovim pomenom ter lažje slediti vsebini.
2. Ponavljanje omogoča utrjevanje jezikovnih struktur: V knjigi se lahko ponavlja enaka stavčna struktura, spreminja pa se le posamezna beseda. Na primer: »Muca vozi avto.«, »Kuža vozi avto.«,»Medved vozi avto.« Otrok tako večkrat sliši podobno poved, pri čemer postopoma spoznava, kako lahko z zamenjavo posamezne besede oblikujemo novo izjavo.
3. Spodbujamo aktivno sodelovanje: Otroka lahko povabimo, da sam izbere ustrezno sličico, jo pritrdi na določeno mesto, dopolni poved ali poimenuje dogajanje.Odvisno od njegovih sposobnosti lahko sodeluje s pogledom, kazanjem, gesto, simbolom ali govorom.
4. Kratka in predvidljiva vsebina omogoča več ponovitev: Zaradi ponavljajoče se strukture lahko otrok postopoma bolje predvidi nadaljevanje zgodbe in se vanjo vse bolj aktivno vključuje. Pri tem ni nujno, da otrok povedi takoj samostojno izgovarja. Pomembno je, da mu omogočimo sodelovanje na način, ki ga trenutno zmore.
Nekaj nasvetov za starše
Pri skupnem prebiranju knjig lahko otrokov govorno-jezikovni razvoj podpirate na zelo preproste načine:
- Prilagodite dolžino povedi. Če otrok težko sledi daljšim povedim, uporabite krajše in jasnejše izjave.
- Govorite umirjeno in izrazno. Spreminjanje intonacije ter poudarjanje pomembnih besed lahko pomagata ohranjati otrokovo pozornost.
- Ponavljajte ključne besede. Novo besedo večkrat uporabite v različnih, smiselnih povedih in situacijah.
- Dajte otroku čas za odziv. Po svoji izjavi naredite premor in opazujte, ali se bo otrok odzval s pogledom, gesto, glasom ali besedo.
- Sledite otrokovemu zanimanju. Če ga določena slika ali dogodek še posebej pritegne, se pri njem nekoliko dlje zadržite.
Ne pozabite, da cilj skupnega branja ni zgolj pravilno ponavljanje besed ali povedi. Pomembni so tudi skupna pozornost, razumevanje, komunikacija in prijetna izkušnja ob knjigi.
3. Ustvarjalna uporaba gradiv iz otroških revij
Za izdelavo uporabnih logopedskih materialov ni vedno treba začeti povsem od začetka. Veliko zanimivih slikovnih gradiv najdemo že v otroških revijah, kot so Cicido, Ciciban in Zmajček. Različne ilustracije, naloge in učne liste lahko z malo ustvarjalnosti prilagodimo ter uporabimo za številne dejavnosti. Izbrane sličice lahko izrežemo, plastificiramo in jim dodamo samolepilne ježke.
Tako pripravimo gradivo, ki ga otrok lahko večkrat uporablja, prestavlja, razvršča in dopolnjuje. Izdelane materiale lahko shranjujemo v posebno mapo ali knjigo, ki jo postopoma dopolnjujemo.
Kaj lahko s takšno mapo spodbujamo?
Možnosti je ogromno. Otroci lahko:
- poimenujejo predmete, živali, osebe in dejanja,
- razvrščajo sličice glede na skupne lastnosti,
- iščejo pare in povezujejo sorodne pojme,
- sledijo enostavnim in sestavljenim navodilom,
- opisujejo slike in tvorijo povedi,
- utrjujejo prostorske odnose,
- pripovedujejo o dogodkih in urejajo slike v smiselno zaporedje.
Prednost takšne mape je tudi v tem, da jo lahko postopoma prilagajamo otrokovemu napredku. Na začetku otrok morda zgolj poišče ustrezno sličico in jo pritrdi na podlago. Pozneje jo poimenuje, opiše njene lastnosti ali jo uporabi v povedi. Isti material lahko tako otroka spremlja skozi različne stopnje govorno-jezikovnega razvoja.
Pri logopedskem delu mi je pomembno, da otrok ni zgolj pasivni poslušalec, temveč aktivno sodeluje, raziskuje in se uči skozi igro. Materiali na ježke omogočajo številne možnosti uporabe, saj lahko otrok sličice izbira, premika, razvršča in pritrjuje na različne podlage ter tako na igriv način razvija govorno-jezikovne in druge spretnosti. Njihova največja prednost je prilagodljivost, saj lahko dejavnosti oblikujemo glede na otrokove sposobnosti, potrebe in zastavljene terapevtske cilje. Pri tem pa ni ključen zgolj material, temveč predvsem način njegove uporabe in podpora odraslega, ki otroka spodbuja h komunikaciji. Prav v tem vidim največjo vrednost ustvarjanja lastnih logopedskih materialov – da lahko tudi najpreprostejšo igro spremenimo v zanimivo, smiselno in ciljno usmerjeno priložnost za učenje ter spodbujanje otrokovega razvoja.