Duda je za številne dojenčke pomemben pripomoček za pomirjanje, uspavanje in zadovoljevanje potrebe po sesanju. Staršem pogosto olajša prve mesece otrokovega življenja, saj otroku pomaga pri umirjanju in mu zagotavlja občutek ugodja. Toda kdaj uporaba dude postane razvada in kako lahko dolgotrajno sesanje vpliva na razvoj govora, zobovja in ustnih struktur?
Duda sama po sebi ne povzroča govorno-jezikovnih motenj. Pomembno pa je, kako pogosto, kako dolgo in do katere starosti jo otrok uporablja.
Duda vpliva na razvoj govora
Govorno-jezikovni razvoj je kompleksen proces, ki vključuje razvoj slušnega zaznavanja, razumevanja, komunikacijskih spretnosti ter usklajenega delovanja govoril. Otrok že v prvem letu življenja raziskuje različne glasove, se oglaša, beblja, posnema govorne vzorce odraslih in postopoma oblikuje prve besede.
Kadar ima otrok dudo večji del dneva v ustih, ima manj priložnosti za spontano oglašanje, bebljanje, posnemanje glasov in govorno raziskovanje. Duda lahko ovira tudi neposredno sodelovanje v govorni komunikaciji, saj otrok z njo v ustih težje jasno izraža svoje želje in potrebe.
Raziskave o neposrednem vplivu dude na govorno-jezikovni razvoj sicer niso povsem enotne. Nekatere ugotavljajo povezavo med dolgotrajno uporabo dude in manjšim besednim zakladom oziroma določenimi odstopanji v izreki, vendar to še ne pomeni, da je duda neposreden vzrok teh težav.
Z logopedskega vidika je zato smiselno, da otroku omogočimo čim več priložnosti za neovirano komunikacijo, raziskovanje glasov in vključevanje v vsakodnevne govorne interakcije.
Dolgotrajna uporaba dude in razvoj ustnih struktur
Poleg morebitnega vpliva na govorne dejavnosti je pomemben tudi vpliv dolgotrajnega sesanja dude na razvoj zobovja in čeljusti.
Pri sesanju dude so jezik, ustnice in čeljust vključeni v ponavljajoče se gibalne vzorce. Če je duda pogosto in dalj časa prisotna v ustih, lahko vpliva na razvoj zobnih lokov in položaj zob.
Med pogostejšimi posledicami dolgotrajne uporabe dude sta:
- Odprti griz: pri ugrizu med zgornjimi in spodnjimi sprednjimi zobmi ostane razmik.
- Križni griz: zgornji in spodnji zobje se pri ugrizu ne stikajo v običajnem razmerju.
Spremembe v položaju zob in medčeljustnih odnosih lahko pri nekaterih otrocih vplivajo tudi na položaj in gibanje jezika med govorom. Pri odprtem grizu se lahko na primer pojavi ali okrepi medzobna izreka določenih glasov, predvsem sičnikov (S, Z, C).
Pomembno pa je poudariti, da se takšne težave ne pojavijo pri vsakem otroku, ki uporablja dudo. Na tveganje vplivajo predvsem trajanje, pogostost in intenzivnost sesanja ter individualne razvojne značilnosti otroka.
Kdaj je priporočljivo opustiti dudo?
V prvih mesecih življenja je sesanje naravna potreba dojenčka, zato občasna uporaba dude praviloma ni razlog za zaskrbljenost.
Z otrokovim odraščanjem pa je smiselno njeno uporabo postopoma omejevati. Najprej jo lahko zmanjšamo v času budnosti, igre in komunikacije ter jo po potrebi ohranimo predvsem za uspavanje.
Priporočljivo je, da začnemo uporabo dude postopoma zmanjševati že v drugem delu prvega leta oziroma po dopolnjenem prvem letu in si prizadevamo, da jo otrok opusti čim prej, praviloma pred tretjim letom starosti.
Strokovna priporočila opozarjajo, da se tveganje za nekatere spremembe v razvoju zobovja povečuje predvsem ob dolgotrajni uporabi dude, zlasti po 18. mesecu starosti. Zgodnejše opuščanje dude lahko zmanjša tveganje za razvoj nepravilnosti ugriza.
Kako otroku pomagati pri odvajanju od dude?
Odvajanje od dude je lahko za otroka pomembna sprememba, še posebej kadar jo uporablja za pomirjanje ali uspavanje. Zato je priporočljivo, da poteka postopoma, dosledno in na otroku prilagojen način. Starši lahko otroku pomagajo tako, da uporabo dude najprej omejijo na določene situacije, na primer pred spanjem. Čez dan naj bo duda pospravljena in ne stalno dostopna. Otroku lahko ponudijo druge načine pomirjanja, kot so objem, bližina, najljubša igrača, skupno branje ali umirjen večerni ritual.
Pomembno je tudi, da odrasli otroka ne silijo v nenadno opustitev dude, ga ne kaznujejo in ne zasmehujejo. Pohvala, spodbudno okolje in doslednost so pri odvajanju praviloma učinkovitejši od pritiska.
Kaj pa sesanje palca?
Podobno kot dolgotrajna uporaba dude lahko tudi vztrajno sesanje palca ali drugih prstov vpliva na razvoj zobovja in ugriza.
Razlika je predvsem v tem, da je sesanje prsta pogosto težje omejiti, saj je otroku prst vedno dostopen. Tudi pri tej navadi je zato pomembno, da starši otroku pomagajo pri razvijanju drugih načinov pomirjanja.
Duda je lahko v zgodnjem otroštvu koristen pripomoček za pomirjanje, vendar njena uporaba ne bi smela postati stalna spremljevalka otroka skozi ves dan. Za govorno-jezikovni razvoj so izjemno pomembne priložnosti za spontano oglašanje, bebljanje, posnemanje, igro in komunikacijo z odraslimi. Zato je smiselno, da je otrok med budnostjo, igro in pogovorom čim več časa brez dude.
Cilj ni, da otroku dudo odvzamemo za vsako ceno, temveč da njeno uporabo pravočasno in postopoma omejujemo ter mu ob tem pomagamo razvijati druge načine pomirjanja.
Če pri otroku opažate nepravilnosti ugriza, vztrajanje jezika med zobmi ali težave z izreko glasov, je priporočljiv posvet z ustreznim strokovnjakom – otroškim zobozdravnikom oziroma logopedom.