Artikulacijska motnja oziroma dislalija je govorna motnja, pri kateri se pojavljajo težave pri pravilni izgovorjavi posameznih glasov. Najpogosteje gre za težave pri izgovorjavi soglasnikov (konzonantov), lahko pa tudi samoglasnikov (vokalov). Motnja se lahko kaže kot izpuščanje, zamenjevanje ali nepravilna oziroma popačena izgovorjava posameznega glasu.
Pri opredeljevanju artikulacijske motnje je pomembno, da težav z izgovorjavo ne povzroča primarna okvara sluha, motnja v oživčenosti govornih organov, pomembnejše kognitivne težave ali širše jezikovne težave. Pri ocenjevanju je zato treba upoštevati celotno otrokovo komunikacijo in govor ter preveriti tudi delovanje struktur in funkcij, ki sodelujejo pri govoru.
Kako se lahko kaže artikulacijska motnja?
Izpuščanje glasu (omisija)
Otrok določenega glasu še ne izgovarja in ga v besedi izpusti. Takšno izpuščanje se lahko pojavi na različnih mestih v besedi.
Na primer:
- riba → iba,
- krava → kava.
Izpuščanje glasov lahko pomembno vpliva na razumljivost govora, zlasti kadar otrok izpušča glasove, ki so pomembni za razlikovanje besed.
Zamenjevanje glasu (substitucija)
Otrok določen glas zamenja z drugim glasom. Zamenjava je lahko razvojno pričakovana ali pa vztraja dlje, kot je običajno glede na otrokovo starost.
Na primer:
- roka → loka,
- riba → jiba.
Nekatere zamenjave imajo na razumljivost govora manjši vpliv, saj sta si glasova lahko akustično podobna. Druge zamenjave pa lahko pomembno spremenijo zvočno podobo besede in s tem otežijo razumevanje otrokovega govora.
Pri ocenjevanju je pomembno razlikovati med razvojnimi fonološkimi procesi, ki so pri določeni starosti še pričakovani, in napakami, ki glede na otrokovo starost niso več razvojno pričakovane.
Nepravilna oziroma popačena izgovorjava glasu (distorzija)
Glas je lahko prisoten, vendar ga otrok izgovarja na napačen način. Pri tem izgovorjava ne ustreza pravilni artikulaciji glasu, zato glas zveni popačeno oziroma nepravilno.
Primeri so:
- grleni oziroma uvularni izgovor glasu /r/,
- medzobna izgovorjava sičnikov,
- »mehčana« ali drugače nepravilna izgovorjava glasov /š/, /ž/ in /č/.
Pri popačeni izgovorjavi otrok glas uporablja, vendar je njegovo mesto ali način tvorbe nepravilno. Takšna izgovorjava se lahko sčasoma utrdi in postane avtomatiziran govorni vzorec.
Kdaj je nepravilna izgovorjava še razvojno pričakovana?
Razvoj izgovorjave glasov poteka postopoma. Otroci najprej usvojijo lažje glasove, zahtevnejši glasovi pa se razvijejo kasneje. Zato vsaka nepravilna izgovorjava še ne pomeni artikulacijske motnje.
Pri presoji je zato pomembno upoštevati:
- otrokovo starost,
- glas, pri katerem se pojavlja težava,
- mesto glasu v besedi,
- vrsto napake,
- razumljivost govora,
- morebitne druge govorno-jezikovne težave,
- otrokovo slušno zaznavanje in fonološke spretnosti.
Pomembno je tudi, da se pri otroku ne osredotočamo zgolj na to, ali določen glas že izgovarja, temveč tudi na način njegove izgovorjave. Pri nekaterih glasovih je lahko razvojno pričakovano, da jih otrok še ne izgovarja, medtem ko je njihova nepravilna ali popačena izgovorjava lahko razlog za zgodnejšo strokovno obravnavo.
Zakaj je pomembno pravočasno ukrepanje?
Če nepravilna izgovorjava posameznega glasu skozi čas vztraja, se lahko utrdi kot avtomatiziran govorni vzorec. Otrok se na tak način izgovorjave navadi in ga uporablja spontano, zato je kasnejše odpravljanje napake lahko zahtevnejše.
Pravočasna logopedska ocena omogoča, da logoped presodi, ali je otrokova izgovorjava glede na njegovo starost še razvojno pričakovana ali pa je potrebna strokovna pomoč. Pri tem oceni otrokovo izgovorjavo, razumljivost govora, fonološke spretnosti in druge pomembne vidike govorno-jezikovnega razvoja.
Logopedska obravnava je pri artikulacijskih težavah vedno prilagojena posamezniku. Cilj ni zgolj pravilna izgovorjava posameznega glasu, temveč tudi njegova ustrezna uporaba v različnih besedah, stavkih in spontanem govoru. Pri tem je pomembno, da se novi način izgovorjave postopoma utrdi in postane del otrokovega avtomatiziranega govora.
Če vas skrbi otrokova izgovorjava ali je njegov govor težko razumljiv, je smiselno poiskati strokovno mnenje logopeda. Ta lahko na podlagi celostne ocene presodi, ali gre za razvojno pričakovano težavo ali za artikulacijsko motnjo, ki zahteva logopedsko podporo.